Takoj ko pridemo iz soteske za naseljem Log v Polhograjski dolini, se pri vasi Belica cesta odcepi na levo in pelje v dokaj široko razprostranjeno naselje z imenom Babna Gora (nadmorska višina 400- 520 metrov). Ime je dobila po pogumnih ženskah iz časa turških vpadov. Zapisi kraja so v zgodovinskih virih različni. Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1315 kot “ouf dem Babenberch pei dem Stein”, 1405. leta kot Babenberg in nato Babina Gora, Wabinagora, Wabinberg.
Je precej raztreseno naselje in nima svojega osrednjega dela. Leži pravzaprav na rebrih Vetrnika, Straže in Mrzlega hriba. K njemu sodijo še zaselek Zibel, manjši del V kotu (del novega dela Dolenje vasi) in vikendaško naselje. Po zadnjih podatkih tu živi približno 180 ljudi, ki službujejo pretežno v Ljubljani. Pred časom je bilo naselje znano po pridelovanju sadja, saj je bilo v njegovi okolici veliko sadovnjakov v lasti Agrokombinata Barje, ki je zaposloval večino vaščanov. Zaradi opustitve podjetja je zemlja ponovno prešla v last kmetov, ki jo sedaj pridno obdelujejo za rejo živine in pridelovanja poljščin.
Babna Gora je prispevala svoj delež tudi v drugi svetovni vojni. V njenem zgornjem delu, na Rupah, stoji zidano obeležje s spominsko ploščo, ki označuje, da sta bila tu v letu 1941 prehodno taborišče in partizanska javka rajonskega komiteja KP za področje Dolomitov. V Glažarjevi bajti, Babna Gora 8, pa je bival v letih 1942/43 izvršni odbor OF Slovenije. Tu je bila podpisana tudi znana Dolomitska izjava.
Vas ima v dokajšnji meri urejeno infrastrukturo. Ceste so delno asfaltirane, ima elektro, vodovodno, telefonsko ter TV-omrežje. Čez njeno območje poteka Polhograjska planinska pot z veliko lepimi razglednimi točkami brez mestnega hrupa. Že od leta 1997 naprej pa tam tudi deluje turistično društvo Vetrnik.

Na začetku Babne Gore, na levi strani po izhodu iz soteske se dviga nad dolino skala stožčaste oblike s prepadnimi stenami, danes imenovana Babčarjev tabor. Na njegovem vrhu je majhen prostor, kjer so še danes vidni sledovi gradnje, verjetno ostanka stolpa, ki je nekoč služil za nadzor nad vrati v dolino oziroma vstopa v polhograjsko območje. Ostankov zgradbe žal še ni nobeden natančneje raziskoval. Ljudsko izročilo pa pravi, da so v času turških vpadov s tega mesta pogumne žene z vrelo vodo odganjale turško drhal in jo iz kraja tudi pregnale.

Dostop:

Ko pridemo čez most na Gradaščici, se vzpnemo po cesti približno 500 metrov, gremo mimo Babčarjeve domačije in vznožja Babčarjevega tabora do razcepa poti, kjer se držimo leve strani, dokler nismo pod taborom, na katerega se povzpnemo po utrjeni poti. Ko smo na vrhu, nam seže prelep pogled na naše izhodiščno mesto, na vas Belico pod vznožjem Grmade, naprej na Dvor z znamenito gotsko cerkvijo sv. Petra, v daljavi na vrh Korene z osamljeno cerkvijo, na levi strani pa preko gornjega dela Babne Gore na Ključ; iz ozadja pa nas varuje Vetrnik.